Bogastvo in pestrost turistične ponudbe krajevne skupnosti dopolnjujejo priznane domačije s pristno ponudbo uveljavljenih vin in domačih jedi, z rejo konj in jelenov ter z gojitvijo gob. Tudi zasebna pivovarna in tovarna čokolade, izletniška “koča pri čarovnici” ter planinska koča na Zaborovcu zaokrožujejo izletniško, gostinsko in rekreativno turistično usmeritev celotne skupnosti. Med Olimjem in Podčetrtkom stoji cerkev Device Marije na Pesku. Zgrajena je bila okrog leta 1545 in je edinstven kulturni spomenik v Sloveniji, značilen po osmerokotnem zvoniku.
OLIMJE
Olimje je razloženo naselje z zaselki pod južnimi pobočji Rudnice. Osrednji del naselja predstavlja kompleks samostanskega gradu s cerkvijo. Prvi grad je v Olimju stal že okoli leta 1015, prvič pa je Olimje omenjeno leta 1208 kot Wlin.
LEKARNA IN GRAD OLIMJE
Grad stoji na položnem zemljišču v naselju Olimje pri Podčetrtku. Tu je bil že od leta 1208 izpričan krški fevd, vendar se dvor kot središče posesti omenja šele leta 1436. Ob cenitvi premoženja leta 1542 je omenjen stolp – Turm zu Wollimel. Novo graščino je leta 1500 (letnica na portalu) pozidal Hans Tattenbach. Imela je štiri trakte, notranje arkadirano dvorišče in na vogalih štiri okrogle obrambne stolpe. Danes je nekoliko predelana, ohranjena pa sta še dva trakta s tremi stolpi.
Leta 1675 so k njej prizidali Marijino cerkev, leta 1974 je cerkev hudo prizadel potres.
Grad je pogosto menjaval gospodarja, ker so ga zastavljali. Tako so bili njegovi lastniki Tattenbachi, Ratkayi in Janez Sakhmardi de Dyankoch, ki je leta 1663 ustanovil samostan pavlincev.
Pavlinci so v 17. in 18. stoletju dozidali baročno cerkev Marijinega Vnebovzetja, v grajskih prostorih pa uredili lekarno, ki je tretja najstarejša v Evropi. Njihovo zeliščarsko dejavnost nadaljujejo patri minoriti.
CERKEV DEVICE MARIJE NA PESKU
Pravilno orientirana cerkev stoji na griču nad cesto Podčetrtek – Sopote. Cerkev sestavljajo spodaj kvadraten, zgoraj oktagonalen zvonik, krit z visoko kapo, enako široka pravokotna ladja s prizidanima triosminsko zaključenima kapelama in nekoliko ožji ter enako visok triosminsko zaključen prezbiterij, kateremu je na jugu prizidana pritlična zakristija.
Zunanjščina zvonika ima obnovljeno historično poslikavo iz leta 1701 z naslikanimi pilastri, ki nosijo delilne pasove v etažah z naslikanimi rombi in medaljoni v zamolkli oker barvi. Zahodni portal je pokončno prvokoten in ima nad preklado volute, med katerimi je grb grofov Attemsov in vrh njega dvoramni križ. Ostalo zunanjščino opasujeta talni zidec in konkavni napušč, nad katerim so v stenah simetrično razvrščena baročna okna. Na vogalih prezbiterja so barvni oporniki. Na vogalih kapel so naslikani vogalniki, na polkrožnem napušču pa ovalni medaljoni. Vsa poslikava je izdelana v opečnem barvnem tonu.
Tlak v notranjščini je sestavljen iz črno-belih kamnitih plošč. Prostorna zvonica je križno obokana. Fasada zidane pevske empore, ki počiva na dveh slopih in na križnih obokih, je trikrat vzvalovljena. Ladjo opasuje profilirana greda, ki jo nosijo trije pari pilastrov. Obok je banjast s parom sosvodnic nad kapelnima slavolokoma. Nad gredjo v kapeli, ki jo nosijo trije pari pilastrov, je podolžna banja. Obok v prezbiteriju je oblikovan kot banja s polkrožnim zaključkom. Na desni vodi pazduhast poznogotski portal, posnet na ajdovo zrno, v zakristijo, krito z banjo in s parom sosvodnic. Kvalitetne freske iz leta 1712 krasijo ves prezbiterij in oboke v ladji ter kapelah.
Veliki oltar je bil narejen v prvi polovici 18. stoletja, v kamnu, stucco-lustru in lesu. Oltar v levi kapeli je bil izdelan okrog leta 1700, oltar v desni pa v prvi polovici 18. stoletja. Prižnica je iz leta 1734, orgle, ki so delo Janeza Frančiška Janečka, pa iz leta 1751. V zvoniku, ki je enotno grajen, visi zvon, ki ga je leta 1757 ulil Gašper Baltazar Schneider. Cerkvi, ki se prvič omenja leta 1545, so v prvi polovici 17. stoletja prizidali zvonik, konec 17. stoletja pa obe kapeli. Okoli leta 1700 so cerkev barokizirali. S preoblikovanjem cerkvene zunanjščine poznogotske cerkve z baročno poslikavo, s kvalitetnimi stenskimi slikarijami in sočasno opremo je cerkev dobila celostno podobo, ki jo je kot tako potrebno varovati in ohranjati.
CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA
Nekdanja samostanska cerkev pavlincev stoji v Olimju, orientirana v smeri sever-jug, prizidana na zahodni strani graščine. Cerkev sestavljajo: ladja, ob njeni vzhodni fasadi prizidan zvonik, pravokotno zaključen prezbiterij in na jugu prizidana kapela. Vhodno fasado z vzvalovljenim čelom obrobljajo trije pari slikanih pilastrov, ločenih z delnimi pasovi. V sredini fasade so: polkrožno zaključen portal s prekinjenim trikotnim čelom nad profilirano preklado, visoko polkrožno okno in niša, v kateri stoji lesen kip Brezmadežne.
Obroba oken in niše je krašena s slikanim akantom. Zvonik z naslikanimi vogalniki ima zvonovo lino z letnico 1710 in naslikano uro. V pravokotnem nadzidku je poleg dveh naslikanih ur še freska, ki prikazuje Marijo. Polkrožno zaključeni okni na zahodni steni ladje imata v obrobi naslikan akant, nad okni pa je polkrožni napušč, poslikan z medaljoni. Frančiškova kapela je členjena z maltastimi pilastri in velikima baročnima oknoma, na severni steni pa je podoba členitev naslikana. Nad oknom je v maltasti kartuši napisana letnica 1761. Prezbiterij ima slikane vogalnike, barvno členjene opornike in podvenčni zidec z motivi medaljonov.
Tlak v notranjščini je marmornat. Zidana pevska empora počiva na dveh stebrih in treh križnih obokih. Visoko in prostrano ladjo členi pet parov pilastrov, ki nosijo profilirano ogredje in banjo z oprogami ter s šilastoročno zaključenimi sosvodnicami. Nad stranskimi kapelami so oratoriji. Frančiškova kapela, ki je enako visoka kot ladja, se zaključuje konveksno in je banjasto obokana s parom sosvodnic. Zakristija v obrambnem stolpu ima svode s kupolo in z radialno postavljenimi šestimi sosvodnicami. Freske, ki krasijo steno slavoloka v ladji in prezbiteriju, so delo Ivana Rangerja iz leta 1740. Freske v Frančiškovi kapeli so delo Antona Lerchingerja iz leta 1766.
Veliki oltar v prezbiteriju, oltarja v slavoločni steni in prižnica so nastali okrog leta 1680. Oltarje v stranskih nišah, v prvi in drugi desni ter v drugi levi kapeli pri pisujejo Mihaelu Pogačniku in je, tako kot oltar v prvi levi kapeli iz sredine 18. stoletja. Oltar svetega Frančiška Ksaverija v kapeli je pomembno in zelo kvalitetno delo iz leta 1766, kar velja tudi za orgelsko omaro in orgle, ki jih je postavil orglarski mojster Janeček leta 1765. Za orglami je trinajstsedežna klop z ločenimi sedeži z bogatim intarzinim hrbtiščem. Večina klopi v ladji je baročnih. Na ogredju je postavljenih deset kipov angelov.
Graščino v Olimju so dobili pavlinci leta 1663 v dar. V letih 1665 – 1680 so jo vzporedno s postavitvijo cerkve predelali v samostan. Rezultat združitve arhitekture s kiparskimi in slikarskimi umetninami je eden redko ohranjenih celostnih sakralnih spomenikov.
CERKEV SVETEGA ANDREJA
Pravilno orientirana cerkev stoji na južnem pobočju Rudnice zahodno od samostana Olimje. Sestavljata jo pravokotna ladja z zvonikom na preslico in ožji ter enako visok triosminski zaključen prezbiterij, kateremu je na južni strani prizidana zakristija.
Cerkev ima poudarjen kamnit talni zidec, ki se stopničasto prilagaja nagibu terena. Glavni portal je profiliran in šilasto zaključen. Nad njim je okrogla lina z rozeto, nad njo pa polkrožno zaključeno okno s posnetimi robovi. Poznogotski portal na južni steni je zazidan. V levi steni ladje sta dve ozki gotski okni s trilistnim zaključkom, podobni tistim v prezbiteriju.
Služniki v ladji nosijo križno rebrasti obok, ki je z dvema rebrastima oprogama razdeljen v tri traveje. Rebra zvezdastega oboka v prezbiteriju rastejo iz konzol. Slavolok je polkrožen in obojestransko posnet na ajdovo zrno. Zakristija je banjasto obokana.
Veliki oltar je datiran z letnico 1651, desni stranski oltar z letnico 1673, levi pa z letnico 1723. Kamnita prižnica je gotska. V odprtem zvoniku visi zvon, ki ga je leta 1658 vlil Jakob Boset.
Cerkev je redek primer enotno grajene poznogotske podružnične cerkve iz 15. stoletja. Veliko vrednost ima ohranjena kamnita gotska prižnica. Zanimiv je zvonik, ki je najvzhodnejši primer takega zvonika, sicer značilnega za mediteranski svet.
